Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Zimsko jutro, moja hladna soba. Ležim na hrbtu v topli postelji in zrem v temo, iščem sence prejšnjega dne, iščem v temi, ki je kot slikarsko platno najine sence prepletene v objemu. Poizkušam naslikati prizor, kot tisti, ki sva ga imela. Vidim vso milino trenutka, vidim duši, ki se ljubita.
Vidim slo, ki naju veže v objem telesne ljubezni nežni poljubi po telesu, tiho spoenje, hladne ustnice, stiski rok... Uzdihnem, s pljuči posizkušam ujeti narisano sliko, kako bi lahko postala del mene in potovala po mojih žilah. Postajaš neločljivi del mojega bitja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
