Nocoj me spet povabi.
Ne bom te zavrnila. Kot takrat.
Nocoj naslikaj me v rdeči,
odeni me v barvo strasti,
naj odvrž...

Podoba časa se izmika,
nič se ne ve, kdaj, kako.
Izmaličene podobe se
skrivaj zavijajo v tuje kože.
Kot plašč poraza, ki s...

Človeštvo zgubljeno v pogubo hití,
se vsak dan bolj jebe in se duší;
če kje je božansko veselje brez mej,
to je, ko truplo visi m...

Nocoj te ne bo.
Ni te bilo včeraj in
ne predvčerajšnjim.
Že tedne te ni.

Spočite zenice gledajo
svet o...

Dlje, ko si,
večkrat se spogledata,
ko ti nenapovedana jemlje najdražje
in te pusti samega.
Brez milosti...

Prolog:

Na Braču, sončnem otoku, ob obali morja
se zopet starodavni boj za Ljubljeno odvija.
Lepa Helena na naš čolnič...

Okovano srce v okovih nesreče,
ne razume zakaj, besede so moteče.
Delček v srcu še upanje goji,
a razum ...

Drevo v vetru,
drevo, ki si želi potovati,
prikovano v pomladno razbohotenost,
ki kliče po življenju  premikanja!
Kor...

Si me videl, ko sem gledala te?
A si slišal, ko sem tebi govorila,
brez besed, s pogledom, skrito;
nekaj...

Povej mi, ti, ki si,
Kako naj se neham opotekati prek tvojih besed.

Jezera so tako brezpredmetno modra,
D...