ne želim ugajati čredi
niti hoditi po ustaljenih poteh
moja pot je samotna
nekje na pustem nebu
potujem po lastnem tiru
...

Znova me
pečejo oči.
To pomeni,
da se vračajo
dnevi,
od katerih
sem nekoč

čarovnija nespečih sanj
ustvarja bolečino prebolelih ran
kriki moje duše ostajajo zaprti v skrinji
prebuja se rdečina nasmejanih us...

Zasanjano strmim v oblake pred seboj,
belina njih, vsakič znova me prevzame,
ni sivine v meni... nič se ne boj,
vsak ...

Kot črv se vame je zagrizel dvom,
da tvoje se srce mi oddaljuje.
Zato zlovešč imam občutek, da te izgubil bom,
ker v borbi tej nek´d...

Telo mi še drhti v množici ljudi,
ko iščem oči, ki mojim dajejo odtenek mirne reke,
in roke, ki me porinejo z mostu,...

Ura enajst, vso mesto že spi,
gledam skoz okno,
nikjer ni luči.

Vonj po dežju.

Sedi velika družba,
eni smejijo se,
drugi pogovarjajo se.
Tam vidiš karte igrajo,
na ves glas se krohotajo, Beri dalje...

Vem, spiš. A nič ne sanjaš.
Sem ti jaz sanje vzela?
Potiho sem odšla v noč.
Bila je mrzla, bela.

...

Blažen in dišeč ropot,
trušč mladih src je svet,
nasmehi polni nemira
in solzne oči odrinjenih.