| Od Ita | 
					
			| Ne zmorem več ovijati se v plašč Laži, četudi lažeš ti, sem del
 Te igre tudi jaz, saj ne presekam
 In ne odidem, vztrajam in lažno
 Upanje gojim, da ti pomenim
 Vse to, kar mi pomeniš ti...
 Ko pa o tem, s teboj spregovorim
 In ti povem, da te igre več se ne grem Zaviješ se v skrivnostni molk...
 Čez čas našteješ tisoč jebenih razlogov,
 Ki preprečujejo ti, da bi v najinem odnosu
 Bil odprt, pošten in zaupljiv....
 Totalno se mi odfuka in pošljem te
 V tri krasne, pa kaj imam jaz s tvojo bivšo
 In vajino zgodovino???
 Kako lahko to sploh omenjaš???
 Minilo je že nekaj let
 In ona zate še ve ne več...
 Odidi prosim in ne vračaj se....
 Poberi sebe in svoj plašč laži...
 Zavij se vanj enkrat še ti
 Morda začutil boš kako duši....
 Komentiraj pesem na forumu.(0 komentarjev)
 |