|
Od Hanna
|
|
Si rekel mi,da šla bi na sprehod.
Bila sem za,
da po "dolgem" času kakšno rečeva.
Odšla po poti sva čez polje,
noč bila je svetla
in midva dobre volje.
Ustavila sva se sred poti,
da videla bi,
kaj tam ob poti čepi.
Oba pomislila sva na žival
in kmalu `ono` ogovoril si,
ko tiho rekel si "mijav".
Za trenutek me srh je spreletel
in privila sem se k tebi,
da bi me objel.
Pogledala sva si v oči,
se spraševala,
kaj neki tam sedi.
Še vedno v prepričanju,
da maček tam čepi,
si želel z njim komunicirati.
A kmalu si smeje se obrnil k meni,
ko ugotovil si,
da tisto zagotovo maček ni.
`Ono` je le količek bil,
ki stal je tam nevede,
da koga je strašil.
Nisva se nehala smejati,
saj človek res lahko se še tako "napenja"
pa vseeno količek za mačka ne zamenja. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
