|
Od Ita
|
|
Ne zmorem več ovijati se v plašč
Laži, četudi lažeš ti, sem del
Te igre tudi jaz, saj ne presekam
In ne odidem, vztrajam in lažno
Upanje gojim, da ti pomenim
Vse to, kar mi pomeniš ti...
Ko pa o tem, s teboj spregovorim
In ti povem, da te igre več se ne grem
Zaviješ se v skrivnostni molk...
Čez čas našteješ tisoč jebenih razlogov,
Ki preprečujejo ti, da bi v najinem odnosu
Bil odprt, pošten in zaupljiv....
Totalno se mi odfuka in pošljem te
V tri krasne, pa kaj imam jaz s tvojo bivšo
In vajino zgodovino???
Kako lahko to sploh omenjaš???
Minilo je že nekaj let
In ona zate še ve ne več...
Odidi prosim in ne vračaj se....
Poberi sebe in svoj plašč laži...
Zavij se vanj enkrat še ti
Morda začutil boš kako duši.... Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
