Zapiram se v pot
tujega koraka.
Gledam vstran.
Da ne spregledam sebe.
Posvajam tebe.
Moj korak.

Z boki ti šepetam
nežno sunkovito
kako neskončno boleče
bi bilo
ne dihati te,
kako globoko v moj...

V maminem trebuščku,
ti še spiš,
še zavedaš se ne,
da živiš,
devet mesecev ...

Ko kdaj se bova srečala, ne odvrni mi pogleda!
Naj vsaj za hip spomin se v njem ponovno najde,
morda srce odklene, ki je za teboj postalo...

Ponosen človek tam stoji,
od daleč ljudstvo gledi,
počuti se mogočnega,
ampak jas sem yaki.

Beri dalje...

Tako zelo ljubila sem tvoje lase,
nežne kodre, polne topline,
veter v njih ovijajoče igral se je,
v njih je bil vonj tvoje bližine.....

grizem skozi
megleni obstoj
nekega jutra
v sredico
nedostopno

Česa se še lahko bojiš,
ko v senci sebe srečaš?
Nič več kot prej ne koprniš
in več ne plavaš, valoviš,
n...

Veter lahke liste obrača,
se igra, so mu igrača.
Midva pa sva si vse,
eden z drugim – brez nihče.
Veter brije okrog h...

Še ene.
Oči rjave in lažnive.
Vem, nisi obljubljal mi ljubezni.
A té nikdar nisem želela.
Le zaupanje in skrb.
Prijatelja ...