Sad tako želim okusiti mržnju
i radovati se svakoj teškoj riječi
koja iz mene bježi na slobodu,
pa snažn...

Včasih te trofim, ko z belo lučjo,
v noči nam svetliš dolino lepo
Z leta v leto gosteje se zdi,
vedno hitreje ...

ostaja ob meni
a nima nič z mano

kot dež
ki nastavlja jakost soncu

si ti videl
noč narediti dan? Beri dalje...

Tako neizmerno in priglušeno,
kakor polnočna drevesa
lastno nebo pregrnejo,
me votli tvoja sapa.

Kadar čez veče...

...

Včasih, ko malce potonem,
tudi ko skrenem s poti,
takrat zloščiš mi krila,
v mir me spustijo tvoje oči.
...

ko veter mi prinese rdeči vdih
in  žarek  zdrsne  po nasmehu
neba  odmev  ostane čudno tih
da iskri...

Kako se ljubezen rodi na svet?
Na krilih metuljev te prevzeme v let.
Te boža, poljublja, pestuje in dviga,
skoz' srce veselj...

Igra besede te neskončne išče.
Kako povedati ne znam.
Išče skozi čas neskončen.
Ne ve, je vse zaman.