dolgi pisani trakovi
rastoči  iz dotikov
posejanih po ljubem telesu
plapolajo

Nitka življenja zdi se prekratka.
Nebo mojega pa ni brez oblačka...
Nitka.
Prekratka...
se trga in zvija,
okol...

Ko bi mogla, ko bi smela
masko z obraza bi ti snela
čeprav že vrsto je let
v visoki si družbi
bodi preklet.

Tako iznenada je prišlo,
kot strela me je zadelo,
nove sanje mi pričaralo
in nove želje mi zadalo. Beri dalje...

Otroci neskončnosti,
prelivajoča se bitja,
kamni modrosti in tekočina norosti!

gledam te...
v tvojih očeh vidim spomine
razbite krožnike
in kri na tleh;
še zmeraj pomeni&scar...

Zavijem se v koprenasta občutja
Vonjam eteričnost darežljivosti
Izginjam v pulzirajoči
soodvisnosti

...

glave še nižje
ceneni heretiki
profesor je bog

Iščem sonce oranžno rumeno med listjem,
ki pada ritmično v krogih
pod moje nove čevlje
čez skodrano preteklost
Beri dalje...

Glasba srca.
Midva.
Zorenje duha.
Žanjeva.
Pod svodom neba.
Ljubezen.