Sinoči ti me nisi več objela.
Kar stala si. Tako vesela.
A sinoči,
ti me nisi več objela.

V vsakem dihu,
pišu vetra,
kapljici vode,
letu ptice,
koščku sanj,
trenutku lepote,
solzi žalosti,

Bil je tam, sedeč. Na rdečem listu ranjene jeseni.
V dežju. Temi. Je skromno čakal na odpad.
Da bi poletel. Odkril njen pogled. Tlakoval...

Preden greš, še lezi k meni!
Mehka si
nocoj...
Božaj me, ker rad bi predel
kakor
maček tvoj.

Široko nebo, nešteto možnosti.
A le ena pot.
Tisoč luči utripa samo zame.
A jih ne vidim.

Beri dalje...

Tako daleč...
Kot na drugi strani
Nekega čudnega oceana.

Vidim se
Na drugem bregu.
Vidim se -
...

za katero pomlad
vendar
so padli kristali
na rumena tla

Drsi tvoj pogled
Po mojem telesu
Kot kaplja...
Vznemirjaš me...
Vsedeš se poleg mene...
Nasmehneš se...
Veš, da...

Megličasta zavesa zakriva pogled na obzorje.
Barve zbledijo in
Vsa tvarnost sveta postane
Samo še obris…

Plevel pos...

Si pesnik? Si poet?
Si drzneš smeti?
Si uokvirjaš minevanje in kapljaš v slast?
Si sploh še Č...