V mesečini ujetih trenutkov,podal si mi dlan.
Spokojni dotik tvojih prstov po licu moje sence je razblinil žalost.
S pogledom si ...

Pride čas,
ko je bolje umolknit
oko, vse čute razbistrit.

Ko tišina zavlada,
morda takrat sliši se preveč,
Beri dalje...

Črna zemlja, rdeča zemlja, rjava zemlja...
Zemlja naša zadnja je dežela.
Toliko življenj smo ji že podarili!
Toliko trupel pod njo s...

Stol, miza za tri sredi teme,
z stotimi kvadrati sreče objeta,
dotik daha davnine.
Ironija za vse zime.

Hitro me mine. Beri dalje...

Bila je čudno dolga noč
v njej sem buden umoval,
kako različni smo med sabo
nihče se ne bi žrtvoval.

Vsak nosi ...

Vsega si kriv ti
ker me pustiš,
da tavam v temi
toliko dni,
da obstanem tam,
kjer tebe ni,
...

Ta voda je

ogledalo,

ki globoko dere.

Gledam kako se muzajo Tvoji črni lasje,
z njimi sonce se igra,
vsakič bolj črni, mehki,
rišejo v beli dan.

Čas počasi čez prste
mi polzi od kar ob meni,
edina moja več nisi.

Čas čez prste mi polzi, <...

Od koga sonce se odžene,
komu bo podarjen dan,
besede davno izrečene,
in prepevaš čisto sam.