Komu aplavz,
v blišču objokanih oči,
v morju solza narcistične dileme,
komu aplavz,
drhtečih rok brez moči, Beri dalje...

spet sneži
slutnja pomladi
odleti

lacrima morta
rimaneremo zitti
sei bello per me

Sprašujem tebe.
Izprašujem sebe.

Želim vedeti,
kolikšen je davek, da sonce še zahaja rdeče...

Že dolgo posedajo na robu lista
nabrani spomini,
težki in polni jesenskega dežja;

Že dolgo jim segaš pod kožo,
...

V sebi čutim bolečino
ki me muči in pesti
ob vsej krutosti na svetu
ki ji konca ni in ni
kakor mnoge druge
tud...

Popij tvoj sok mi iz oči.
Ti plodove si nabiral,
ti jih lupil, ti razrezal.
Iztiskal sok si. Ti solil.
Sedaj ga pij. Preveč ske...

V rdečo zemljo presušeno
staro grčasto drevo,
že pred veki posajeno,
čaka dežno kapljico.

Nimam,

lahko vzamem,
a ne morem vzeti.

Ker nočem izgubiti.

Ti.
Razlog, da zjutraj odprem oči.
Strah ostaja...
Strah, da se bo vse spremenilo.
Kot vedno...
Vse prelomilo....

Zakaj se ljudje bojujemo?
Zakaj to moramo?
Gotovo bi bil svet
lepši, če bi bil objet
v mir in spokoj.
Ljudje b...