Z jezikom je okušal rane,
s peskom posute,
s tisto drobno mivko
iz katere je štrlel nož.

Švist.
Spet švi...

Padam.
Kot megla preko trat,
kot kamen sem za vrat,
kot tema na oči.

...

Kričim, kričim, kričim!
Ne prenesem več tega bremena,
kričim in zlivam ga ven...
Te krvoločnosti mi res ni treba!

Kje zahaja veter,
če premakneš skale jesenske?
Kje črpa skomine,
če se zakoplješ vanj?
Kam odpihne sledi,
če ga dež začara...

Čisto enostavno
lahko
pozabim na
nekdanja opravila
mojega življenja.
Mojega.

Ko nekoč
moj grob bo zakopan,

ko presahne
potok mojih sanj.

Morda nekoč,
ko slišal in videl več n...

Nemo čutim brenčajoče dotike neznanih občutij,
vrtim se po sledeh zrcalnih postav
pozabljenih podob nekje v posutih rovih zavesti.

Spet okno brez oči
se sklanja ven,
med sončne melodije
izginja svet,
ki sanja odtujeni ga pogled.

Težko in boleče je nekoga poljubiti,
se mu prepustiti,
ga objeti,
mu srce razodeti,
ga ljubiti,...
nato pa mu reči,
d...

zažrl si se v kosti
ne pretakaš se samo po žilah
in tvoj dom ni v moji krvi
čeprav le ta prenaš...