|
|
Ko bo vsega konec |
|
|
|
Od adidaska
|
|
Ko sonce bo padlo na zemljó, ko vse bo končano, on živel bo le za njo, zaplul bo daleč tja v omamo.
Ko luna se bo za vedno skrila, ko ponoči svetila ne bo več, še vedno ga bo lastna senca lovila, in vihtel bo sovražnikov meč. Ko vsega konec bo, za vedno sam bo ostal, živel bo le za njo, zle duhove vstran bo odgnal. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
14:40 - 18.05.2006
Bol me proždire, proždirem sam sebe. Pokušavam shvatiti, pronači formulu za preobražaj ali bojim se da je preduboko ukorjen...
Beri dalje...
-
19:42 - 21.12.2006
želela sem ostati v kotu
skrbeti ali se bodo požirki piva
izšli s prebranimi verzi
bom morala ostati dlje
se p...
Beri dalje...
-
20:30 - 19.04.2007
Tavam.
Kje?
Kar sama?
Ponoči?!
Objokana?
Oh, daj mi že mir!
Kaj ne vidiš, kako sem...
Beri dalje...
-
16:23 - 29.09.2007
In smo brezvredne številke.
In predvsem zelo nadomestljive številke.
In se zapletamo v enačbe.
In...
Beri dalje...
-
13:13 - 20.02.2008
V osamljenem parku,
med drevesi,
grmovjem,
v globokem mraku,
tam bolečina je vecja.
...
Beri dalje...
-
21:02 - 23.02.2008
Ne morem brisati besed, ki kot zvon
življenju minljivo pesem poje.
Ne morem brisati besed,
ki opekle so jih p...
Beri dalje...
-
10:11 - 20.12.2004
List je padel z veje. Dejala si, da odhajaš. »Ne hodi,« sem zakričal, »ostani!« A ti si šla. Videl sem ...
Beri dalje...
-
16:44 - 25.04.2005
Draga svetla luna, odnesi moje čute daleč tja in napolni moje prazno srce, napolni ga s svojo čudovito milino. ...
Beri dalje...
-
06:59 - 09.06.2006
Ko pajek ponoči mrežo splete
potuhnjen-negiben na njej visi
čaka na žrtev, ji živost izpije
da lažje in lepše dalj...
Beri dalje...
-
10:21 - 26.10.2008
Produkt mojega uma,
ritem moje besede
in trenutek v katerem jo živim
- podobo,
kako barvita si, podoba, v nešteto ba...
Beri dalje...
|
|
|
|
|