|
|
Ko bo vsega konec |
|
|
|
Od adidaska
|
|
Ko sonce bo padlo na zemljó,
ko vse bo končano,
on živel bo le za njo,
zaplul bo daleč tja v omamo.
Ko luna se bo za vedno skrila,
ko ponoči svetila ne bo več,
še vedno ga bo lastna senca lovila,
in vihtel bo sovražnikov meč. Ko vsega konec bo,
za vedno sam bo ostal,
živel bo le za njo,
zle duhove vstran bo odgnal. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
23:24 - 16.01.2011
Želja
se
oblizne
ob
pogledu
na
nasmejane
ustnice.
Užitke
sna
...
Beri dalje...
-
11:55 - 18.08.2007
V mestih brez luči je trava
prepredla opustošene vrtove.
...
Beri dalje...
-
09:34 - 10.10.2008
Strah pred guzvo,strah pred novimi ljudmi,strah pred samim seboj,strah pred izrazanjem custev.Ali je to otopelost?
Bliza se zima in ...
Beri dalje...
-
04:54 - 01.04.2008
zmeraj je tako
znova prihaja pomlad
tudi če me ni
...
Beri dalje...
-
16:29 - 11.11.2004
Živim…
A vseeno umiram.
Iz dneva v dan me je manj.
Stojim na bregovih reke mojih sanj.
Krotim ji vrtinec. Potopim se van...
Beri dalje...
-
09:54 - 07.09.2008
Poglej ta svet,
preveč široko vprašanje.
Poglej sebe,
na meji razuma.
Poglej me,
ti si bedak.
...
Beri dalje...
-
21:09 - 16.01.2005
Razmišljam o maminem poljubu,
rahlem, nežnem na lica.
Razmišljam o poljubu prijatelja,
toplem, iskrenem.
Razmišljam o po...
Beri dalje...
-
17:14 - 31.03.2006
Celo tam kjer ni ničesar, najdem,
ljubila bi lahko prazen prostor,
ker če ni, ustvarim, sanjam....
nekega dne se te dotaknem
in...
Beri dalje...
-
18:52 - 19.09.2009
Globokoka poezija poeta,
ostane skrivnostna še leta,
po napisani prvi besedi, prvi črki,
filozof postaneš, ko t...
Beri dalje...
-
16:38 - 02.03.2006
V prazni sobi
stoji klavir
pokrit z žametno prevleko
požrto od moljev
preperelo od časa
zbledelo od spomin...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
