|
|
Ko bo vsega konec |
|
|
|
Od adidaska
|
|
Ko sonce bo padlo na zemljó,
ko vse bo končano,
on živel bo le za njo,
zaplul bo daleč tja v omamo.
Ko luna se bo za vedno skrila,
ko ponoči svetila ne bo več,
še vedno ga bo lastna senca lovila,
in vihtel bo sovražnikov meč. Ko vsega konec bo,
za vedno sam bo ostal,
živel bo le za njo,
zle duhove vstran bo odgnal. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
13:36 - 19.11.2007
breztišen zahod
nočno nebo
sredi rdeče ognjenih oblakov
udarja mogočen ru&scar...
Beri dalje...
-
16:02 - 25.05.2007
Zasačim se ob mišljenju,
ki več ni tema moje glave,
ki blodnja je preteklosti
in grozo doživim.
...
Beri dalje...
-
18:52 - 10.10.2008
tišina ki daje upanje
tišina ki skeli...
tiho se spušča na dušo
nekaj peresno lahkega,
ki pravi da je ju...
Beri dalje...
-
10:39 - 13.03.2011
S PERESOM V HRBET
globoko vrisano
nenapisano.
Črnilo vodeni,
kri.
<...
Beri dalje...
-
11:36 - 18.07.2005
Gledam prašno pot,
diham trepetajoče nebo,
potujem v vsakdan. ...
Beri dalje...
-
19:02 - 03.07.2007
Umolkníli so nihaji vnemar puščenih ur,
v nit spleten je prostor, in pribit na dno,
in počasi, a precej vztrajno vleč...
Beri dalje...
-
20:47 - 09.11.2005
Pesem za pesmijo se pišejo same.
Jaz kot pesnik le pero usmerjam.
Pero, ki izgubi se v pozabo.
In list, ki nesrečno ostal bo večno.<...
Beri dalje...
-
19:39 - 14.01.2010
-
14:41 - 24.08.2007
Starost prišla si,
tiho šepetaš mi,
nežni tvoj dotik,
spreminja me vse dni,
sem d...
Beri dalje...
-
17:28 - 10.12.2008
Njeno ime sem izgovoril
nihaji glasu so zaživeli,
zadeli globine so mojega bistva
občutki zavesti so vzdrhteli....
Beri dalje...
|
|
|
|
|
