Veter v vejah negibnih samot,
v brezbrižnih sanjah ležijo človeške misli
in pljujejo po zraku proti onostranstvu  Beri dalje...

Zadnja minuta
oranžnega pramena
na sivem kamnu.
Zadnji zlati trak
med praznimi vejami
prebujajoče toplote...

Dva zaljubljena metulja,
bela kot decembrska snežinka,
poplesavata nad nama.

Veter vije svoj ples
...

Morala sem priznati.
Boj sem izgubila.
Moja notranjost pričela je jokati.
Bolečine te ne bom pozabila.

MISEL, ŽELJA, DEL TEBE,
LJUBEZEN GOREČA…… BOLEČA….
SAMO ENA ŽELJA…..
TE OB SEBI ČUTITI,
S TEBOJ SE ...

Silhuete časa
dim pošiljajo bogovom.
Mestom
ki naju ovijajo v nevidno.

Hej, lahko tvegam en sam neviden, nežen dotik?

Dezorientirana sprašuješ svojo podzavest o vzrokih mravljincev v jajčnikih...

...

Čul davi sem strahotna poročila -
da v Srbiji, deželi neustrašni,
zgodil se v neki vasi greh je strašni,
ko tol...

S telesa spiram tvoje dotike,
trebim plevel obetajočih misli,
da uničim muhaste ljubezni brstike,
a ne preneha spomin s...