Koplje jamo sam si človek,
še sam vrže se v njo,
malo, malo zgolj še manjka
da objel bo vso to zlo.

Po nasmehu.
Hrepenenje.
Po sanjah, po iskrah,
po šelestenju suhih trav..
Hrepenenje...

Z avtom je
Počasi plavala
Po cestnih zgodbah
Ruto ji je že zdavnaj
Odnesel jutranji veter
(zdaj vanjo ovija blede obl...

Duhovi po barju kipe,
vodomec se plavi spusti
po bistri rečici,
podobe se v mukah vije,
eno samo senco pusti,
...

Ko je globina pregloboka,
da bi šla skoz mračne milje,
in skozi tanke, krhke stene,
ki so kot domine in ki prežijo s svojimi krem...

Samo sedemnajst let
in tri škatle maminih tablet in ena Vecchia.

Čakam pred sobo za reanimacijo.
Vsi me že po...

Prazne obljube sonca, njih boleč odmev,
ko dež deli poljube zemlji, ki čaka
na življenje, da se rodi…
Še vidim ...

Neumrljiva je ta ulica,
ta nasmejana cesta.
Večna avenija 'La Bohemme':
vesele oči in prazni žepi,
široka usta pa kav...

Veter zapiha
in vzame vetrnici
cveta obliko.

Omejena v koncept.
Stisnjena v kot.
Domišljiji prerezana krila.