|
|
Ko bo vsega konec |
|
|
|
Od adidaska
|
|
Ko sonce bo padlo na zemljó, ko vse bo končano, on živel bo le za njo, zaplul bo daleč tja v omamo.
Ko luna se bo za vedno skrila, ko ponoči svetila ne bo več, še vedno ga bo lastna senca lovila, in vihtel bo sovražnikov meč. Ko vsega konec bo, za vedno sam bo ostal, živel bo le za njo, zle duhove vstran bo odgnal. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
00:13 - 02.04.2010
Mar nemara
razmišljaš o meni?
Beri dalje...
-
10:25 - 27.05.2005
Zaprta v sobi mojega pogleda. Čakam, da odpreš mi okno. Nočem mrtvo sedeti in pozabiti vstati. Hočem podreti zidove, začutiti t...
Beri dalje...
-
11:29 - 04.03.2008
Zakaj tisti večer stopil si k meni?
Zakaj ne k kateri drugi osebi?
Če se to nebi zgodilo
moje srce se ob poljub...
Beri dalje...
-
11:53 - 24.10.2009
Sonce spet razpršilo je oblake.
Veter zopet pihlja v toplem pišu.
Svet znova začel je biti.
A srce moje mi žalu...
Beri dalje...
-
10:10 - 12.02.2006
V beli praznini čakam nate, samotnega vodomca, ob zastali reki spominov, v objemu sanj vznemirljive pomladne sape, ki jo ...
Beri dalje...
-
22:49 - 09.11.2007
Pedalj ispod zemlje divna je tišina
Ovdje niti je tama niti je praznina
Ovdje nikog nema samo ja i mir
O...
Beri dalje...
-
15:35 - 12.12.2007
Iz upa v up so me misli peljale
a niso dosegle v meni prav nič
tam kjer ni srca, tam ni ljubezni
kjer ni ljubezni, je up nem...
Beri dalje...
-
15:57 - 23.08.2006
Tole ni pesem, to je bolečina,
bolečina, ki ne mine,
bolečina, ki jo je napisal nekdo drug,
ne jaz.
Zakaj je nekdo, k...
Beri dalje...
-
13:32 - 31.12.2010
Ko sem v nekem ženskem magazinu
zasledil članek o genski analizi,
kako lahko zdaj že iz vzorca sline
prek pošt...
Beri dalje...
-
01:28 - 08.02.2006
Ivje se mi lepi na obraz, obrišem, z rokavom, med vejami pa razpeta iz drobnih nitk stkana pajčevina, delo gozdnega tkalca.
Beri dalje...
|
|
|
|
|