Na polju osamljenosti,
Čakal sem čustva,
Videl le sama prešuštva,
Na robu pokvarjenosti.

Brezglavo sem taval,
Brez smisla...

strah,
še enkrat,
še zadnjič,
pozdravim s svojo preluknjano tišino,
ki se obleče v nasmeš...

Telo nas obdaja,
ves svet le zavaja,
če v njem je praznina,
če je le prazna lupina,
potem vrednosti nima.

Po svetu hodiš ponosno z dvignjeno glavo
oblečen v krvavi pot otrok,
ne pomisliš na njih, ki tam v daljavi trpijo
Beri dalje...

(mađarska ljucka)

lévučmifaly, mevtegnaria daley
mevte krüha kwply, daneom vmrazyvmer,
levučmifaly, semna mrazystaly,
kye...

To jesen
je strah
razpotegnil svoj objem.

Včasih, ko malce potonem,
tudi ko skrenem s poti,
takrat zloščiš mi krila,
v mir me spustijo tvoje oči.
...

Travnik póln zlatih róš,
nanjempo čiva majhen mŕoš,
kobó umrl tambó zgnil,
v zemljo sebó spreme nil.

Spomladi róži...

kisla kumarica vriti,
stémse mlado dekle kiti.
imé mu je, deklétu Saša,
kuma rica jepa naša.
...

Na krhkih perutih ljubezen pripeta
je vzletela tistega čudnega dneva,
ko je zarja jutra trajala do večera,
kakor bi se žalost vesel...