|
|
Ko bo vsega konec |
|
|
|
Od adidaska
|
|
Ko sonce bo padlo na zemljó, ko vse bo končano, on živel bo le za njo, zaplul bo daleč tja v omamo.
Ko luna se bo za vedno skrila, ko ponoči svetila ne bo več, še vedno ga bo lastna senca lovila, in vihtel bo sovražnikov meč. Ko vsega konec bo, za vedno sam bo ostal, živel bo le za njo, zle duhove vstran bo odgnal. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
11:36 - 16.02.2006
Svež jutranji piš. Brzeča množica pričakuje od dneva več. Mar sanjam, mar lenobno se mislim nanjo vdajam?...
Beri dalje...
-
19:38 - 25.12.2012
Pripadnik osovraženega podzemlja,
tavaš iz kota v kot,
tuje oči te pohabljajo,
vendar ni fizičnega stika,
Beri dalje...
-
06:56 - 03.11.2006
Sonce ponovno je vzšlo,
razsvetlilo jutranje meglice,
videla sem ga, bilo je bledo,
niti jutro ne odžene srčne klice....
Beri dalje...
-
22:19 - 04.09.2007
...
Beri dalje...
-
20:35 - 16.09.2010
Pod kožo nosim rdeče rjuhe,
zamotane mi leže v prsnem košu,
smrdljive, nagnite, krvave.
Zanima me, v kakšnih spiš zdaj.
Beri dalje...
-
19:05 - 09.05.2006
Bila bi računalniška miška, ki jo boža dlan, tipkovnica, s katero se igrajo prsti, ikona na namizju, kliknjena največkrat na da...
Beri dalje...
-
09:05 - 29.05.2006
Bodi moja pesem, dovoli strunam zven pojoč, dovoli jim zapeti. Naj nikoli ne utihnejo, naj jih ne prekrije prah, ...
Beri dalje...
-
13:18 - 10.09.2009
dež pretepa vrt
sončnica skloni glavo -
le prikimava
...
Beri dalje...
-
07:15 - 26.02.2006
Ne vem zakaj se vse oddaljuje, izginjajo sanje, najlepše misli, vsa moja neskončna pogrešanja, neuničljiva pričakovanja, moja n...
Beri dalje...
-
22:47 - 16.09.2008
vse se lesketa
v znamenju
popolnosti
skozi svilnate
oblake
zavite v lepe
besede
Beri dalje...
|
|
|
|
|