Nocoj
so tvoje oči porumenele
so se iskrile
pa ne od bolezni
marveč od bolečin,
ki v trpljenje
so se pogreznile.

Kot neskončen dež, čutim padati njegove prste.
Razprem telo, razparam kožo, da bi kaplje mi
vse dele prebudile. Da bi pognojile zemljo, ...

Vrstic ne pišem več, (še tole bi prečrtal!),
besede, zlogi padajo kot zadnji sad.
Jesen je, jaz pa po vsej sili vrta...

Ko prvič sem tebe srečal portal,
vzklila je bodeča nežna milina-
beseda skrita lahko se bo odkrila!
Sijočih zvezdic pogled je zasija...

Oh. Spet vstajenje padlega
krivoverca, ki je nasilno
pregrizel, oskrunil, zanikal
zarjavele verige in okovje
utesnjenega idealn...