|
Prah zakril je ves moj svet
na obzorju videti ni zvezd,
grajski stolp pa še stoji,
davno poln je biu ljubezni. Le kamnite stopnice so ostale,
mrzle prašne, brez ograde,
ni poti na grajski stolp,
ostaja le otroški bol. Pa kaj bi mi ograda,
kje je tista nežna roka,
da spet varno vodila bi do vrha,
brez naporov, čvrsta. In kje oči oboževane.,
materinske, nežne da te gane?
Skupaj z mojimi zrle so v daljavo,
nekoč polno radosti planjavo. Mati, spomniš se teh dni
Ko brisala solze si si? Kaj bi dala da bi imela,
kar takrat sm zavrnila,
ko pogled sm odmaknila,
ko nežna roka je ostala sama,
solza na licu zajokala. Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) |
