Nakovalo polnoč bije,
luna sije, spanec kuje,
iskre vrance v podkve časa,
Bog je senca brez obraza.

Beri dalje...

če se izgubim,
se ne predam
ko te vrtim,
nežno izdam

da pogrešam tvoje lase
da sem zate nasmeja...

Nekoč, ko se pobit sklonim nad bel list,
zazija pred mano prepad beline,
zavrti se mi od strašne praznine,
da v...

Z jezikom je okušal rane,
s peskom posute,
s tisto drobno mivko
iz katere je štrlel nož.

Švist.
Spet švi...

Prišla je potiho.
Prinesel jo je led in mraz,
ki je žvižgal okoli mojih kolen
in mi risal modre ustnice na bel obraz.
Lisice, k...

Nolens volens

Za časa življenja je Platon začutil,
da je viden in čuten le v ljubezni bog
on kot takšen nudi pobožnost...

Otožna samota
Podobna siroti,
Nevednost ob vsevednosti,
Moj bo pokop.

diham tvoje misli
skozi nevidne
sledi vetra,
ki šepeta
biserni milini
uspavanih dreves

V dlaneh stiskam bit svojega prostora
čutim te kot zlato nit stkano v odejo
prepletaš se z izgubo in idejo
da obstane...