Tam, sredi gozda ležim,

sama sebi se nemočna zdim.

...

na topli dlani
se dani
modrina tiho kipi
izpod vek
prebujajočih

Ta pesem je moja hiša,
zgrajena s pomočjo tvojih rok.
In okna ogrnjena v hladni dih tvojih besed
se razmnožujejo v belo svetlobo. Beri dalje...

Toliko besed,
Ki jih je treba prebrati!

Ko bi odšel iskat svoje sanje,
le kam bi me to pripeljalo?
Verjetno do tržnic Tajske,
do najvišjega vrha Himal...

Čutim dežne kaplje,

ki mi polzijo po obrazu!

Poslovila sva se,
a vsak na svoj način.
Ti s solzami v očeh,
a jaz z nasmehom na ustih.

eden

in vendar se sprhnela razdalja kosmiči

zraven pa tudi še čas
izpod drevesa
ovitega v natrgane trakove ščebeta

ko zaznaš parfum na vratu
in ko jo stisneš da ji čutiš život
in mehko ji primeš roko
takrat okolje ni več pomem...