Neodvisnost človeka,
v luči izvirnega greha,
samospoznanje subjekta,
svoboda kot zadnja uteha.

prisluškujem nebu
bolj malo pove

samo rožmarin
in njegov bolestni vonj
ki odnaša

Med čebljanjem
in govoričenjem
loviš svojo samost
samo zato,
 

Moja želja: jutro ne obstaja
Minevajo dnevi
Ostaja hlad,
v moji sobi, Ostaja hlad
Priznala  poraz,
Se P...

Napisal si epilog
za novo zgodbo mojega zivljenja.
Meni pa ni vsec.

Življenje teče, je večnost obstoja,
se obenem spreminja, kot noč in dan,
sedim v cerkvi, ter si razmišljam
kaj ...

Če sem kdaj bežala
sem zbežala v prostornino tvoje želje
žrtvovala svoje jagnje
pogoltnila tvoje seme
kot se za pridn...

....
...
..
.
Kot vonj starega vina,
tako tišina prijala bo...
Vem, v drugih veje nekaj, <...

Biti tu je bolj varno,
v kletki.

Varno in prebrisano!

Za
pretirano
uslužnostjo
se
klečeplazi
praznost.