Sivo okno, čas nad mano ždi.
Tiha solza za prejšnjo spolzi.
V mojem srcu pa je hlad,
kje je kdo, ki me imel bo rad?

Srečko,

nate sem se spomnila,
ker tudi moja okna
niso zastra.

Preperelost teles,
v mračni dobi
kritičnih časov,
se mi drobi
pod prsti
in izginja v prah.

Z vsakim vzdihom se vame pogrezne
nešteto molekul duhovnih sledi,
z vsakim izdihom olajšanje čutim,
in silno že...

Križem rok sedim brez veze,
prav nemarno se mi zdi.
Pogled usmerjam v dno proteze,
ki iz lončka se smeji.
Beri dalje...

Če zaspiš v mojem naročju,
te bom božala po laseh.
Če se ti zruši svet,
te na noge postavim spet.

Hodim in mislim enako kot veter,
ki ga ustvarja toplota in hlad
tudi mene prepletle so energije
v katerih spozn...

Večer hladan,
ob luči,
teman,
spi mrak,
zaman.

Na mizi zvezek leži odprt,
oddaljen in hladen,
kakor da z mano je sprt...
V daljavi,
daleč od Antigone in vseh valčkov,
se...

----------