Bila sva ljubimca
za eno noč Isabel
še ne tako davno
nekoč
sva si padla
v objem
kaj je bil...

Zgradil ti bom hišo
Imela lep bo vrt... z rožnimi grmički
in zelišči...

bo prireditev rojstva
ko se prikaže spet dan
zaobljenih robov
nedokončanega
sončavega gorovja

In a strange world I fight,
the only one of my kind.
Instead of dying, the thought of you
makes me even more ...

Prodor teloha,
skozi mrzlo črno prst.
Ponovno rojstvo.

Morje črk
tri peresa
lunin mrk
in zavesa.

Od divjakov
mimo knjige

bil je ples;
bilo je več kot to
je bila paleta barv?
je bilo nebo?

nekam gor vodilo je stopnišče
...

Smešni ljudje se ne smejijo,
v otožnosti se šale rodijo.
Humor ustvarjajo da preživijo,
ko lastne napake bolijo...

Pred lastnimi očmi
Ti zadnji vlak odpelje,
Piščalka se zakrohota v pozdrav,
A ti še čakaš.

Jaz sem nič.
Sem milni mehurček
v prostoru vesolja.
Jaz sem nič.
Zdaj sem,
zdaj me ni.