Trenutki so se razplamteli v podvojene sanje
kot tvoje biserno oko v valove morja,
obstala sem ob senci večnega razpotja;...

V brezlučje, na temno stran, me vlečejo nocoj…
Tvoje roke… Palpatinovi kremplji…

A v tej temini, s strastjo zagna...

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca. Beri dalje...

Ne kliči me,
ne pošiljaj meilov
ne sporočil ...
Minil je tvoj čas,
minile so šanse
dveh norih lj...

...

Hotela sem ljubiti, in sem.
Hotela sem dotikati, in sem.
Hotela sem piti, in sem.
Hotela sem jesti, in sem.
Beri dalje...

Slonim na oknu in gledam v temó,
v zvezdnato temno modro nebo..
Tja, kjer srebrni potočki Rimske ceste tekó,
daleč...

Dok te gledam, kako spavaš,
čini mi se, da
ovaj osmjeh na tvom licu
znak je rastanka.

Okrog mene cvetovi drhtijo,
Zemljo krasijo.
Tisoče drobnih pogledov, želja.
Upanje vsako sekundo nekje vztrepeta.
Kje sem?