Napisal/a oljarica1, v nedelja, 09. apr. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Sama sedim na obali
in nemo strmim v neskončnost
ki skriva se tam za obzorji
poslušam valove
njihove ubrane glasove
ki so kot odličen zbor
kateremu so angeli za vzor

nežni so in šepetajo
se mi približujejo
pa spet oddaljujejo
vmes pa mi prepevajo
me tolažijo
bučno zatrjujejo
da me ljubijo
čutim to ljubezen
ki jo morsko dno
darežljivo je poslalo
da si opomorem z njo
topel jugo me poboža
in mi šepeta
ne oveni zdaj kot roža
saj te narava rada ima
napojila te bo z vodo
posušila ti solze
in ti pomagala
da pozabiš ga.........

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)