Čeprav srce gorelo zate ni,
priznam , osvojil si me,
me čustveno, ne lažem si,
 telesno podredil.

Zasanjano strmim v oblake pred seboj,
belina njih, vsakič znova me prevzame,
ni sivine v meni... nič se ne boj,
vsak ...

še vedno, življenje  

skodelica kave
de tous les jours ...

Kamor pogledam povsod ljubezen,
samo jez sem sam, nevezan.
Rad bi se kregal, pa se nimam s kom,
ogovoril bi jo, moj jezik je...

Tvoja koža diši po oblaku raztrganem tik pred poletno nevihto ko dež vztrajno trka na najina zagrnjena okna

Vame zarineš topo želo,
ko se razraščaš čez prostor, ki več ni tvoj.
Pa tudi moj je le še malo.

Srago za srago.

Kaj to ljubezen je
sprašujemo se mi,
a odgovora pravega
ne najdemo vsi.

Ljubezen- to je veselje...

Luna na nebu sije,
senca se za drevo skrije,
strah zemljo prekrije,
ko v senci zlo se razlije.

Ljubil bi te,
S svojim strtim telesom,
vodil v omamne višave
najlepšega tona violine strasti. Beri dalje...