Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Večerno nebo, na njem nešteto zvezdic, ki kot nenehno utripajoče lučke umetne svetlobe pomagajo luni, da popolnoma ne obupa v tihi noči.
V vsej svoji svečavi srebrna luni sveti, človeku ne da spati,
ga trka, obrača, ne da mu miru, hoče mu večno kazati svoj bledi obraz, s katerega lijejo gorke solze brez konca.
Vendar luni ne moreš pomagati, čeravno bi si tako zelo želel - jo potolažiti, da njen nočni konec ne bo večen. Sama najbolje ve, da neskončna ni njena energija noči.
Ura teče, ubogo luno kaj hitro zamenjala bo energija dneva, v podobi mogočnega zlatorumenega sonca, ki z vso svojo bleščavo ostro odstira temo in se v modrini jasnine veselo smeji človeku in njegovemu stvarstvu.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
