|
|
Razobjemanje |
|
|
|
Od Kvazimodo
|
|
Bi jokal?
Se samo tako reče.
Iz srca v srce,
za plahutanje,
ki je tu
in odletava
v kovinasto robidje.
Zaman iščeš oči -
prebodena krila,
ki jih preveva
ljubezen.
Poštar nese
prazno pismo.
Tu v ječi
so moje
ustnice
plamen.
Sprejemam
grenkobo
otrok,
ki jih
rojevajo
starke,
kot sonce
zapuščenosti
zagneteno
v lice.
Novo bivanje?
Ljudje
so norčije
v sencah
begotnih
oblakov. Slišal sem
za vas
od njih
v med stihu,
od tistih časov
zelenečega
vejevja,
v venečem
pričakovanju
rumenine,
ker sta se
ljubimca
prvič
razobjela. Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
22:24 - 27.02.2006
Potomci belih smo ali pa rdečih
Nekateri pa celo obojih...
Korenine nam trohnijo v pobojih.
Klali so v imenu Boga ali pa Cesarja....
Beri dalje...
-
15:36 - 30.05.2006
Nisva sama
v brezzvezdni tišini noči Moje bolne želje
ti kot dolgonogi pajki
plezajo čez prsi ...
Beri dalje...
-
21:56 - 07.12.2006
Polili smo se s črnilom,
razmazali ga,
v vsak kotiček svoje bele biti,
naivno, vdano, nemočno.
Zdaj trohn...
Beri dalje...
-
20:09 - 13.12.2004
Še zadnjič
te v mislih objamem...
Še zadnjič,
se k tebi privijem...
Še zadnjič
poljubim te...
Zadnjič
...
Beri dalje...
-
17:11 - 24.05.2005
Vprašaš se kdo si ti
ki skozme zreš
greš po svetu
stezah in poteh?
Je vse le to da se
rimaš na nesrečo
...
Beri dalje...
-
21:09 - 27.10.2005
Pisati?Misliti?
Kaj pisati?
Zakaj pisati?
Dati?
Vzeti?
Živeti! ...
Beri dalje...
-
16:46 - 08.12.2005
Vse tvoje vode
ujete v nevidnost,
ki sva jih bajala
do negibnosti,
so popki lokvanjev
in meglice
Beri dalje...
-
19:09 - 15.07.2007
Čvrste korenine, os življenja.
Moč, simbol večnega šelestenja,
okrog jedra si vse zvezde vrti,
kozmični prevodnik pot...
Beri dalje...
-
06:56 - 23.05.2005
Še vedno si v meni,
veš za to,
jaz sem v tebi,
vem za to... ...
Beri dalje...
-
08:10 - 25.04.2007
Treščilo je,
spoznanje,
da vse je minljivo,
da vse je ranljivo,
na zemlji tej,
treščilo je, tre&...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
