|
56 Samo moja je oblast,
pripada meni in nikomur več.
Zdaj zunaj ostri so zobje,
zagrizel sem v svojo last.
Z dvignjeno glavo, bdečimi očmi,
preži nad vsemi,
renči na ves glas,
- pogled prav zverinski.
Komu čast pripada ta,
ve se, da nikomur razen meni.
Kaj, če kdo ukradel mi bo plen,
zdaj ko obrnjen sem v drugo smer.
Vonja se, kdo tu smrdi.
Hinavski vonj je pod nogami.
Obkroža smrad z vseh smeri,
vonj hijen ki so na preži.
Bil prevelik je napor,
obrodil močne bolečine.
Z muk požrtvovalnosti,
katerih sveže so še rane.
Nevarnost bližje je vse,
krog umazanih se oži.
Zdaj vidi se oskubljenih kožuhov,
teh, ki si želijo slastni greh.
Samotni volk je bil že lačen,
ne enkrat, že prevečkrat.
A tega plena ne pusti,
dokler zadnji ne izdihne dih.
Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) |
