Odšli so stihi
in ljudje z njimi
odšla so srca;
ogenj le pozimi.

Je sreča vila brez postave,
toplota v zlati barve vre.
Odhode slikaš skoraj prave,
če vidiš s srcem, nič ne umr...

BREZE

Izsanjal sem vetrove
na veji krakajoč,
v kljunu zlati prstan
sveti skozi noč.

Samota, zaradi katere ljubiš,
skozi tkivo strmečih oči,
ki te le za trenutek
pustijo samega,

KJE SI?

Ugasni svojo luč.
Naj sveti mi druga svetloba.
Ugasni svojo glasbo.
Naj govorijo moje misli,
njíh grenkoba.

Danes sva se na vlaku srečala spet,
ob tvojem nasmehu bil sem prevzet
in tako so se mi po glavi odvrtevali spomini spet in spet.....

Prerasla sem to mesto
in se s tabo znova
parazitsko vrasla v njega.
Živim. 

Fakof s tem sranjem
...vbrizg v žilo...
Fakof s tem sranjem
...pobeg v tišino...

Sestavil sem besede takšne,
ki tvorile so smisel mil,
ujel v njih sem vseh trenutek,
ko vprašaš se zaka...