Neznani moj,
ti vendar veš.
Bistvo najpreprostejše
prostosti
je predrzno težko:
lahkotno prepusti...

Prodor teloha,
skozi mrzlo črno prst.
Ponovno rojstvo.

Ni darila, ni besed,
ki opisal bi tvoj svet.
Pa vseeno prejmi rimo
mojega navdiha,
ki preliva verze stiha.

Želiš, da pesem ti napišem,
 svoja čustva izpovem,
želiš si nekaj, sam ne veš,
po nežnosti ti hrepeniš.
Beri dalje...

Budim mesečino
Nevihta trese prezeble ostanke sanj na verandi
Polnoč še ni pognala listov
da bi se skrila v zelenkasto zavetje

Že davno več Te ni,
Tvoje slike že bledijo,
pa me v prsih še boli,
spomini nate še gorijo..

Kristalno jutro
se zdrobi v oblačen dan.
Zvonček kliče dež.

Nočem se sestavljati v
sočasju s kriki izgubljenega
galeba. Podiram skalnate
pregrade, ki so jih zmehčali
butajoči va...

Zakaj to življenje je tako kruto
zakaj tako tepe nas z bičem v rokah
zakaj hrepenenje boli tako hudo
odgovor ve veter nikakor pa jaz...

 POLNI SMO VEČNE ZASPANOSTI
UTRUJENI OD PRIČAKOVANJ
NESREČNI V SREČI

POLNI SMO SIVI...