Tih dan
prehitevam svetlobo
začetek in konec časa
spomin moje duše jo prilepi na tla nepremično
kot seme praproti v okamen...

Tam ob poti , na zeleni travi,
Kamen beli se duši in davi.
Noče kamen vec živeti,
noče kamen več trpeti.
Kamen bi želel umr...

Raznotera so nebesa,
raznolike so noči
le v moji želji, srcu
njeno bitje ne bedi.

Kdaj spoznala bo...

Rušiš mostove. Breg nekje daleč je.
Nisi!
Nikoli!
Nikoli ne boš!

Sanje steptane. Kdo n...

Se je lepo obdobje zame končalo
na račun vojske se je še veliko praznovalo
že ko sem iz vojske domov prišel,imeli smo veselico
zakla...

si hodil že po takšni čudni poti?
si bil že kaplja dežna v suši, žarek v samoti?
in legel v utrip, ki je le sluten in...

Mati in hčer,
krasen večer.
Moške sanje,
ne dejanje.

Na delu tak primer,
vsak dan prepir....

Zasnežene gličave dišijo,
še po suhi jeseni,
dimi begotni minijo od ostrešij
v hladno jutro.
Delamo železnico in se ...

Misli sem si,
zdaj je čas,
ko moram iti
z jutrom v novi dan.
V to mrtvo reko,
ki odteka
kdo ve kam. Beri dalje...

Ko se v glavi odbije še zadnji žarek sonca,
je konec sreče.
Majhne želje letijo velikim sanjam nasproti.
So že tukaj,...