Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
11.III.2006 Bil res ti si premeten, lisjak vseh lisjakov. Mogočen nekdaj, spoštovan, glava cele bil države. Pravi čas na pravem mestu, si si mislil, da si bil.
Trenutek ta - ga izkoristit, ti tega nisi zamudil. V roke dan lesen je križ, vile se iz njega vrvice. Na njih pripeta lutkica, korakala ob čevlju ti. Gromko z nogo si udaril, če ubogala ni lutka mala. Gledat le naprej od čevlja, to kaj kmalu je spoznala. Pravi strokovnjak postal, kako na mestu se koraka. Ob teboj pa lutkica, komaj še dohajala. Tako bilo - vse dokler, ni strgala se vrvica. In zatem vse težja, bila je lutka ta povešena. Ko strgale vrvi se vse, bila igračka je pokvarjena. Se nisi mogel zadržati in igračko pomendrati. Ko trenutek je prišel spoznanja, takšne da igrače več nikjer. Si se moral potolažiti, v izgovorov pokrit odejo. Dekleta tega pozdravi ne nihče. Nikoli ista porušena ni hiša. Država takšna nikoli več - ne bo. Nobenemu se grobu zemlja ne razpre. A TI? Nikomur nič dolžan in ničesar kriv. IZ HAGA V HAD
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
