ceste z dežjem izprane
od sonca ožgane trave
jok otrok
smeh starcev
nekaj kar ostane

Beri dalje...

Samo podoba naseljuje svet,
svet brez podobe je prazen nič,
le ugovarjaj, profesor, s katedre,
ne zmoreš podobe v zanko ujet...

Stopinje, ki pustila si jih v meni,
čas ne briše.

Ob tvoji podobi še njen glas zamira,
odmeva tiše.

Še bodeča neža
v smrdljivi vodi
oveni.

Izkušnje življenja so moja moč
v njih se mi volja zrcali,
prehajajo leta in z njimi moj čas
že trenutek vdiha me svari. Beri dalje...

Ljubezen je prišla nenapovedano.
Tiho.
Prihuljeno.
Ko se je ona tega zavedla
je bilo že prepozno.
Bila ...

Odpotoval v daljno sem deželo,
da oči v njo mi več ne zro,
dekle, ki ni želelo mene
je prepustílo boljšemu telo.

...

Sedem kamnov okoli srca. Sedem kapelj krvi.
Sedem režečih se ust, sedmero ozkih oči,
sedmero rok, ki tolčejo do nezavesti.
P...

Rada bi šla s teboj
v belo večnost zime,
kot da je vse po starem,
le sneg naletava.
Bel okvir mesta.
L...