Idealist
Napisal/a aude, v torek, 07. mar. 06
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Idealist poklekne pred oltar nevidni, ki bil je tam že dolga leta, njegova vera z leti je odvzeta, zaman ozira se nazaj na tiste dni.
Takrat opora je bila vrednota, trdna, polna blišča in občudovanja, ko je bilo pomembno, kaj kdo sanja, etika je zdaj na koncu le sirota.
Lepa je beseda in pogost iskreni smeh, zdaj izgubila vso veljavo v družbi, le denar se šteje v vsaki službi, kapitalist poklekne pred svoj ceh.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
21:02 - 25.07.2007
Sapica v objem sobe zaziblje zavese,
vročina leze v postelje, čaka umazane plese.
Beri dalje...
00:22 - 02.04.2010
Sprašujem se; kaj je to ideal?
Ko se mu človek bilža, naj bi bil vse bliže.
Pa ni tako. Vsako minuto je bolj stran.
V trenut...
Beri dalje...
22:00 - 30.11.2006
molčim v molčečnosti-
sanjala bi sonca,
rezala rane,
jokala jutra
...
Beri dalje...
18:12 - 06.07.2012
Ovila bi roke,
okrog tvojih misli.
Zarila bi noge
v tvojo puščavo.
Iskala bi smisel
v tvoji tišini.
Nos...
Beri dalje...
07:30 - 06.10.2009
12:15 - 04.02.2007
Jutro prineselo novi je dan,
no pa vendarle ni tako strašen,
kot se mi je zdel včeraj-
lep je.
Torej, naj si ...
Beri dalje...
18:43 - 25.10.2006
Sama s seboj
v okrilju narave,
osamljen popotnik
na še bolj osamljenih poteh...
Dan počasi se poslavlja,
Beri dalje...
11:04 - 16.01.2007
Pavel se na skrét usérje,
ker pozabi na pokróv,
gós ma mastno pérje,
golób zm&eacu...
Beri dalje...
17:09 - 11.10.2008
Včasih te
neizmerno ljubim.
Včasih te neskončno
sovražim.
Zabava, sprostitev
je...
Beri dalje...
13:58 - 12.02.2006
Sonce moje zlato, kako srčkano si Zjutraj, ko zbudiš me Z obrazom nasmejanim, ko stojiš V posteljici in ponavljaš: Amamama,...
Beri dalje...