zagledati luč
na koncu predora
zagledati tebe
na drugem koncu prostora
sence na stenah
šumenje zaves
plamen sveče Beri dalje...

Zlati ris v očeh ciganke
ki me zvabi k ognju klečečo
Iz njenih krvavo rdečih ustnic
z njo dihajo temačne prer...

Mravlje čutim na mešičkih polnih vode...
Zakričala bi,
se razbila na tisoče metuljev...
Razleteli bi se po neznanem...
Le da me...

Hitim v svetlem delu dneva,
(in iščem odgovore),
bežim pred njimi v mir noči,
temo.
 
Ko se ustavim na postaji...

Borovec v vetru vzdrhti.
V daljavi se ugasnejo luči.
Deklič sanja ljubezen.

Ko mi rok potekel bo,
ne bo več časa za slovo,
s seboj bom vzela vse kar moje je,
nasmeh, dotik in drobne iskrice....

Lepe oči se bleščijo v temi Nekakšen nemir ljudje čutijo v sebi Čudni pogledi v njega strmijo Dajejo vtise, da se ga bojijo

Dnevi minevajo,
minevajo kot leta,
vsak dan kot pesem se rodi,
ki zvečer utone neizpeta.

Noči minevajo,
minuta nočna...

Veliko si in vsemogočno,
Enormno, venomer se gibajoče,
Smisel tvoj je jedro...

Teptam, ko hoče na plan
divja želja po tebi.
Kot plevel se tvoja bit
razrašča po vsaki celici
mojega telesa...