Bila je noč in bile so zvezde.
Bilo je življenje in bilo je upanje.
Imela sem vse. Imela sem sebe, tebe in svobodno nebo...
Beri dalje...

Besede so moje obleke,
mehke in vpojne
z razpetimi gumbi
in madeži studa
na zlikanem stavku.
Zamujam
...

Venci so oveneli,
oni pa hodili za njim,

zapeli trpko in bolečo,
ki priklicala je spomin.

Sedel sem ...
v temni sobi
Okoli mene
temni ljudje
Na temnih stolih
Pri temnih mizah.

Povejo vse, čeprav molčiš.
Na trenutke se zaiskrijo,
lica prevzame nasmeh,
potem pa se spremenijo.

Postanejo ...

Noge mi lezejo v smer,
pa se poženem, še preden bi obstal.
Nagnem se nad tok multiproduktivnih misli
in zletim.
Nekje najdem se...

Jeza in beda.
In nič spoštovanja.
Le kdo sploh še gleda
in kdo le še sanja?

Obup in nemoč.
In nič spoštovanja.

Ne bom več prazna slika
v kristalnem okvirju...

Ne bom več nema ptica
ujeta v krošnji neznanega drevesa....

Poiskala sva v noči
skrite poti,polne dehtenja,
omame...
Spletla sva trdne,globoke vezi,
ki nama celijo rane.