| Napisal/a Mistery, v nedelja, 26. feb. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Vse te sledi.
Vse te poti……je moč narave.
Zakaj bi spreminjali navade? Jutranje prebujanje,
objem otroka,
žalost matere, ki po nečem hrepeni.
Vse te poti……znane……neznane.
V daljavi se sliši zamolkel glas ptic……znak življenja. Enakomerno žuborenje potoka,
pomirja in daje občutek svežine.
Sedim in strmim v daljavo.
Z mislimi se podajam na pot,
kjer me čaka sreča,
kjer me čakaš ti, razprtih rok. V vednosti, da mi daješ moč,
se podajam v daljavo brez cilja.
Tavam, iščem, se borim,
spotikam ob čeri življenja. Še tisto malo moči…… V daljavi stojiš in me vabiš v objem.
Tako hitim……
zaostajam……
čas me bremeni. Samo zmeda, planem……
ne ozrejo te moje oči……
del nočne more, strahu pred izgubo.
Tako znana bolečina.
Nikjer ničesar več ni.
Tišina.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
