|
|
Spotoma |
|
|
|
Od Neva
|
|
Rekla sem čudovita sva, lahko bi se ljubila. Ti pa ne bi ničesar obljubil. Rekla sem, ni treba obljubiti, se bom potrudila. Ti pa si se bal, da ne boš česa izgubil. Rekla sem, kdo bo barval moje telo in moje oči? In končno si obljubil. Minil je čas, ne rečem nič, tebe ni,
ne vem kje si se spotoma izgubil. Komentiraj pesem na forumu. (9 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
00:22 - 16.10.2009
Svobodna, kot ptica na nebu,
a vendar v kletko resničnosti ujeta.
Še vedno želim leteti
in svobodo doživeti,<...
Beri dalje...
-
18:12 - 27.02.2007
Pri nas doma, imamo aparat, ampak ne za peko kruha. Ta aparat čisti, lika in pa kosilo kuha. Hodi tudi v službo, prijazen je za v družbo. Pomaga ...
Beri dalje...
-
11:14 - 18.02.2006
Metamorfoza izpraznjenih aforizmov, betežna sekvenca valovnih dolžin besede. Nihanje-večna razpetost intelekta. Fantom se izvije poh...
Beri dalje...
-
21:19 - 13.11.2004
Tudi tokrat je ura odbila. Iz svojih trdnjav se vsujejo na ulice in mesto še enkrat postane mravljišče. Midva pa pobegneva, sr...
Beri dalje...
-
21:11 - 22.12.2007
Pogled skozi okno vlaka:
Sonce riše svojo zgodbo
po pročeljih hiš, poljih in gozdovih.
Opazujem ...
Beri dalje...
-
16:31 - 03.01.2005
Vlak pa vozil je v daljave, čez bregove in poljane v Srbiji jaz vojsko sem služil, da domovini sem se oddolžil. ...
Beri dalje...
-
21:02 - 01.05.2008
Pred lastnimi očmi
Ti zadnji vlak odpelje,
Piščalka se zakrohota v pozdrav,
A ti še čakaš.
...
Beri dalje...
-
00:23 - 10.03.2007
Preblisk.
Misel prestreli spokoj moje duše.
Spokoj ki nikoli ni obstajal;
spokoj ki je bil konstrukt mojih misli. ...
Beri dalje...
-
19:20 - 11.09.2008
Zakaj sva sama, pesmica,
le zakaj po svetu lutava,
rahel pišec
pogasi najin plamen,
o - kdaj resnica stopi med naju,...
Beri dalje...
-
10:10 - 10.08.2005
Preletim gorovja razuma, se ustalim v osrčju naključja, uničim neobhodljive misli, poslušam odločitve trenutka.
...
Beri dalje...
|
|
|
|
|