Biti dlje časa brez objema, poljuba…
Nehote postajaš mumija, neobčutljiva na spomin poletja…
Si nezmožen premišljevat o nečem...

v stolpu iz davnine
ptica je gnezdila
iz fosilnega zidu
kradla je
demante
v dnevu brez popotovanj
...

Perje neba
je razsejano po obličju
namišljene zvestobe.
Prelomila sva kruh
in ga razdelila romarj...

Poslovila sva se,
a vsak na svoj način.
Ti s solzami v očeh,
a jaz z nasmehom na ustih.

Čas je za taksi,
ki nikamor ne pelje.
Ustavi te na poti do sreče,
ki si jo začrtal.
Raje vzamem kolo,
ki pelje počasi
Beri dalje...

Oblaki jokajo
Težko sive so kaplje
Oblaki jokajo
Z obrazom obrnjenim na Zemljo
Ne v vesolje
Oblaki jokajo
...

Z mislijo na tebe zaspim
Z mislijo na tebe se zbudim
Z mislijo na tebe zdaj trpim
Zdaj vsak dan morm gledat te
Z mislijo da ...

In ti še ne veš,
v vesolju si sama,
meglica v času,
v prostoru brez sanj.

Vsa tvoja iskanja,
v močvir...

Vdihni vame zdaj življenje,
vnesi ljubezen v moje zdaj trpljenje,
mojega srca dotakni s toplo se dlanjo,
in odtali ledeno mi goro, Beri dalje...