Ljubljena moja, sve možeš razumjeti ako nasloniš lice na moje poljupce i svoj zlatom nauljen struk prepustiš zvijezdama mog zadihano...

Gorje iz srca se preliva
na oči, na telo in papir,
kriči skozi grlo in
ne pušča spati ponoči

kje zdaj
moja ljuba, prebivaš
kako si - si sama, morda s kom uživaš?
se spomniš najinih uric vsaj kd...

 ...

Šibaste veje upogljivih vrb
so božale fresko. Dom, cvetni grb
srčnega mesta. Orant se smeje
in pomežikne, odveč...

Ko zaslišim šum peres, moja mala ptica,
ko se dvigneš do nebes, sonca si kraljica.
Kam odplavala boš zdaj, si leteča riba?
D...

Kako strašná
lepota je človeka.
Na prvo žogico
bi skorajda ga vzljubil.

pozno zvečer smo zakurili kres. plameni so se dvigali
sunkovito in rožnato. bilo je, kot bi opozarjali na Turke.
a je bilo drugačno...

Sneg prši v brezkončni,
nemi večer;
duša je prazna in bolna,
v njej je nemir.

Popotnik utrujen in sam sem,
Beri dalje...

...