Biti roža
in morje
in zrak
v enem

Mraz je. Ledeno mraz.
Osemintrideset stopinj.
Vse naokoli zmrzuje.
Pločniki so ledeni,
da pešci ne morejo hoditi
brez padc...

Ti najraje v nočeh poletnih
bi z nekom na travi dišeči
se ljubila
in samo pet minut po končani igri
ljub...

Ne zmorem več ovijati se v plašč
Laži, četudi lažeš ti, sem del
Te igre tudi jaz, saj ne presekam
In ne odidem, vztrajam in lažno...

Na pragu razpotij popotnik si masko nadene
in v svet skrivnosti se poda.

Na poti Bagdada se sreča z njo,
ki v trenutku očara nje...

Gledam te kako mi prilaziš...
te oči..divota, tamne a sijajne ko noč u augustu krcato zvjezdica. Skoro sam i zaboravi...

Kaj je ljubezen mame,
kako naj vam povem drugače,
kot v obliki poezije,
ki sedaj oživlja moje žile.

Nièesar veè med mano ni in tabo.
Porušila sva vse, kar sva zgradila,
mostove vse, ki jih je sila ljubezni
Beri dalje...

Hladen je tvoj pogled
kot roža na oknu,
ki narisal jo je mraz in led.

Kaj naj napišem?
Kaj naj rečem?

Moje srce je praznina.
Oči so priprte s polkni,
v meni je črna tišina.