veter se je v krošnji ustavil
šelesti v vejah dobri duh
dlani  miru Soncu je nastavil
se vrača, vrača top...

Star suknjič,
raztrgani škornji,
zaprepadena duša,
utapljajoča se v reki žalosti,
samota...

Napisal si pesem
in naglas jo prebral,
rekel da lepše
žal nisi znal.

Ni smisla v življenju
v krogu se vrtim
iščem izhod
v labirintu se izgubim

Kot peščena ura
...

Sprejel sem njo kot darilo,
jo dalo je vesolje mi
verjetno sem se v ljubezni
ravnal pravilno svoje dni.

Pot svobode okoli zmajevega repa.
Lačen. Žejen. Sestradan. Pekočih oči. Izgubljen. Sam.
Za en poljub resnice ogrožen.

se ti kdaj zazdi modro nebo
morda vse preveč svetlo in jasno,
angel oblakov ves nasmejan pozdravlja
razigrane duše in pesem ptic pon...

Le kaj je poleg tvojega nasmeha?
Ljubečega pogleda tvojih oči?
Da vse, kar sem storil brez greha
bilo je. Je. In bo. Kot ti....