Raskavo deblo,
izstopim ven na sonce,
suhi zrak diši.

Ničesar ne govori,
samo oči zapri,
saj že vse razumem,
v naročju mi zaspi.

Prsi so oči spominov.

Nekdo drug v tebi
in večer melanholičen.

Kako sva srečna.

Zagrabim zadnji žarek dneva
Da z njim potegnem črto
Pod enostavnostjo človeka.

Ko sešteješ
Vse skrivne znake

...

Lesena mačka
z medeninastim pogledom
strmi vame....
ta mi že ne bo prekrižala poti.....
bilo jih je tisoč črnih
in teh ne ...

Razsuti tovor,
obuti raček.
Zbegani govor,
grdi maček.

Rdeči javor,
vrtni palček.
Sporni prapor...