Dani se, ne morem več spati,
misli mi bežijo,
ja, potrebno bo vstati,
saj ne morem več poslušati,
tvojega smrčanja in nemirnega...

Solzà podoknica
prikliče podobo Jasmina,
v šop gostih
črnih valov vpetega.
Tipajo oči svit...

Tema neprespane noči
 mraz
ki se zažira mu v kosti
solze neizjokane
zalivajo
 staro trpeče srce...

da se zavijem v meglice večera
da mi mraz umije želje
in mi vino napolni telo
s poljubom v trebuh

Prišli dnevi,
deževni - sončni
med ljudi,
katere dan za dnem
preganja čas.

Kaplja smole je ujela,
srce v ametist objela,
brez enega samega utripa,
neskončno lepo, mrtvo.

Stopil bom kamen...

Že na sprožilcu prst drži
in v monitor srepo strmi:
Škoda za Gajo, nebeško lepotico,
spustil bom ...

v trugi leži
z oči solza beži
v moj spomin ujeta
na kolena vedno pred teboj

nikoli nikogar tako kot tebe
...