Kaj, če naš Bog izbriše poezijo,
ustraši se razdora besnih stihov,
pove poetu: Konec je navdihov
in reč...

Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenk...

Na zaprašenih podstrešjih ležijo pravkar
dokončane slike. Vse stene so zapolnjene,
vsak kotiček je zaseden; ljudje n...

Spet na razpotju sem.
Toliko je poti!
Ene ravne ceste so,
druge strme steze.
ena vodi navzdol,
v črno črno temo,
se ...

Vlak pa vozil je v daljave,
čez bregove in poljane
v  Srbiji jaz vojsko sem služil,
da domovini sem se oddolžil.

Rada bi se spet smejala,
rada bi plesala spet,
ne pa da tako se kisam
in vsak dan je za umret.

Čutim,
kako me objemaš.
Prinašaš mi svež vetrc v srce.

...

Misli počivajo
Na preprogi sanj
Svilnatega otipa
Blazinic prstov

le še dež le še dež
nad najinimi polji

polna strasti
kopljeva

le še dež

Tako majhno bitjece,
tako nedolžno,
že vnaprej obsojeno na smrt,
smrt, ki mu je bila položena v zibelko.