Tako pokončno in ponosno je tam stala,
sedaj pod nebom vase se vsa seseda.
Nekoč v njej bìlo je življenje,
danes živa je na nj...

Hladim, razbeljeno glino,
zapeljano v strasti noči in dneva.
Bo kdaj konec?
Oklenila se z nogama Plime,
...

Obrisala si si kri z obraza
in si odtrgala nasmeh.
Tvoja duša je jokala
in hiša smrdela po najinijh
še živih truplih....

Za vratom slamnat širokokrajnik
navidezno dvozvezdje oddajnik
zajemajoč ljubezensko žlico
bohemskega življenja ...

strgano srce

ko pomislim kaj imel sem in izgubil čez noč,
ko pomislim, da sem mislil, da je vse to le šala,
sem se obr...

Zrem v človeka, ki se temni noči
v bran postavi.
Ne razumem, zakaj tako pogoltno
nikoli sonca se ne brani.

Je človek res človek?
Ali je senca,
ki se premika
tako kot premikamo
nočno svetilko...
Od roba do roba,
iz kota v ...

Pred lastnimi očmi
Ti zadnji vlak odpelje,
Piščalka se zakrohota v pozdrav,
A ti še čakaš.

...

Hvala, za vse pesmi,
ki si mi jih dala,
Hvala, za vso inspiracijo,
ki me je k pisanju gnala.

Saj...