Jesenske meglice
razblinile so se.
Zdelo se je,
da pred mano topel
jesenski dan ...

Ker sem.

So sanje
In je mehka, božajoča sapa. 

To sem

Kamen v želodcu
predolgo me že zbada
Bruhnem naj.
Ga zmeljejo veterovi
sonce sneg in vod valovi

Nanašam na čopič to barvo,
barvo v prahu oprano,
nanašam jo z občutkom,
in sledim vem produktom.

Tih, poznojesenski večer je. Odhajaš.
Stran od bleščave mesta, hrupa ljudi, strad od domačnosti, ki te včasih tako utesnjuje.

...

Srce srcu pripada,
bije v eno,
zate in stvojim usklajeno.

Duša za dušo zvezana,
moč verige ni pretrgati,
ljubezen le tebi...

Hladen suh zrak.
Me nosi okoli,
po vlažni zemlji

Globina mojih misli
in utrinki prav iz njih
kot kometi med planeti,
se utrinjajo kot stih.

Drugo mi ne preostan...

Razdri me, odpri me, naj mi duša poleti. Nato pusti me, naj se življenje novo naredi. Naj postane človek? Ne!!! Ker bežal bi, ja...

Prišel sem na to zemljo živeti,
da vidim usklajenost njenih lepot
njih različnosti v razgibanem spoju
preplet kamenin in veličast...