Skozi moje oči smeš leteti.
Se spuščati v srce, drhteti.
V plamenih zreti dušo sebe,
pod popkom oranžno žvrgole...

Kako popolna je belina praznine.
Kako prazna je belina popolnosti.

Kako živ je krik v temi.
Kako teman je krik življenja.

...

ko se spomnim nate
vidim pred očmi megleno sliko
ne spomnim se tvojega obraza
le nežnosti tvojih ust, oči in nosa
tvoje meh...

Od tam kjer je moj dom,
že od daleč vidiš zvon,
mogočna cerkev tam stoji,
Miklavž  iz zvona govori...

Povsod ravnica, polja so...

Počasi se plazijo_
na vse strani, a še vedno se
vračajo na Mrhovišče: ker
Misel ˝pogine˝, ko se izgovori,
Beri dalje...