Na reliefu besed,
ki dolbejo srce
se nikoli ne nabere prah,
stokrat jih obrneš,
razstaviš sestaviš,
vsakič zabolijo drugač...

Ne spomnem se kdaj sem se rodil
in kdaj sem prvi zob dobil
že dolgo je od takrat,
ko jedel sem prvikrat,
ko bil sem mali,kot go...

Pa te gledam,
ko me gledaš
in zardim,
ker te iz sanj
poznam še bolje
kot se sam.

Pa te gledam,<...

Tisoč rastlin, tisoč novih poganjkov.
Vsi se tlačijo v zeleno obleko.
Zakaj?
Tisoč zelenih rastlin oblači tis...

Pozdravljam te, dišava mojega življenja stopi z mano na to rdečo in zeleno pot bodi moja zvezda, moj široki plašč ščiti me s svetlob...

Prelestno lepa in opojna
v prosojnost belih je tančic ovita
kot da sramežljivo skrita
ohranja malo skrivnosti pridiha....

Vselil se je v milijonsko mesto.
V Nebotičnik, da bi se lahko dotaknil neba.
A bila je zabloda ta.
Ni se dotikal neba, le skozi stek...

Potrta sem,
v sebi strta.
Sto koščkov
razletenih
in jaz vmes,
na razbeljenih
kolenih.

V oblak te zavijem
toplota tvojega srca,
v koprenaste niti odevam tvoje misli...
Postavim jih na oltar
svojega vsakdana Beri dalje...