Nedohajam časa, k' prehitr je miniŁ usek ka blo je Łepo, Ni več tistga »skupi smo neglede na ka zgodil se bo«. Kje so noči ko ležaŁ skupi smo na ...

inverzni pogledi, ki v nama
cvetili in vzbujali so strašno
hrepenje in st...

Ko pogledam to senco,
ko gledam vse te dlake,
ki poraščajo mi telo,
opazim brazdaste odtise
preteklega leta ...

Čutim, kako počasi izginja občutek,
ki ga vzbujaš v meni.
In ne vem zakaj, ampak strah me je,
da bo...

Je cvetela,
je cvetela ob planinskem polju,
kljub vetru, dežju,
snegu in soncu.

Lajež divjakov v noči
je poslal oznanjat luno dnevu.
V šepetu škrtanja pod nogami smo iskali plemena,
zamrznje...

Ko budilka v sivi dan me prebudi
in okna še zastrta so,
takrat videti želim si ga najbolj,
takrat iščem ga in oziram ...

Je le eno sonce, center in v cenrtu Jaz.
Jaz, beseda brez pomena, brez tipljivosti.
Vse mineva, sonce potuje, Jazi živijo v slepoti ...

Pomisliš name ko je zima
ko pada sneg modrikav
v soju mestnih luči
in ko zvečer ni nič več temno
ker je vse belo in t...

Hodim.
Sam.
Po parku.
Ponoči.