Drsim z dlanjo po svili tvoje kože:
dotik metulja, ki na cvetu rože
pijan od slastne, lepke medičine
vsesava v cvet do skraj...

kje bom hodila?
kako bom hodila?
ko mi boš zvezal oči
in prerezal nasmeh, daj,
odreži še košček ...

Kava zagreje
mrzle, ledene misli.
Minus sedemnajst.

Svet ni človeku bil dan,
Sonce ne ugaša zato
ker je človek zaspan,...
Ni zvezde na nebu,
ki sije zato da...

Še eno poletno popoldne
v Ljubljani
belem mestu

Sedim na balkonu
in ugibam, kaj počnejo ljudje v bloku prek dvo...

Bil je mesec,
ki ni želel miniti.
Bile so noči,
ko spanec ni prišel.
Bile so solze,
ki nikdar niso...

Zavezan sem tišini, ki mi
jo je usojeno poslušati.

Prihajam s šumom dreves:
sence se razpolovijo v sonci.

Pregloboko pogledati v kozarec?
Ah, saj je vendar marec.
Sploh pa sem že starec,
zame ni to več udarec.

Virtual...

Spustil se je med vrtinčasta sonca
labirintov mejnih kamnov
in lobanj drsečih mostov prežvečenih mest

...

Nekaj me plaši,
nekaj je tam v temi.
Zagledam demonske oči.
Vame so zazrte,
bleščeče i...