|
Od Amadeus
|
|
ura je že krepko pregloboka
da se ne bi bala potopa
v neke turkizne oči
prebledele reke spomina
ne bom niti gledala nanjo
tišina je neznosna
kje je tisti zvok?
spomnil me je
na neko prejšnjo noč
a ga očitno sploh ni bilo
vsi spijo, vse spi
bledičavi mrliči
z odprtimi usti
in zaprtimi očmi
lovijo muhe
muhe svojih fantazij
le šumi v glavi
nikakor ne kot
tista prijetna reka
filmi, nemi filmi
se odvijajo v barvah
spominjajo na
njihove sanje
nedovoljene oči
te sanje bodo
kmalu moje sanje
le še na uro pogledam
da vidim, če je
že čas, da vstanem
spet zamujam vlak
in se obrnem brez
kisika v turkizne oči
spet zvoni Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev) |
