Zven v glavi mi odmeva,
bolečina ne popušča.
Temna noč več ne okleva,
mi vrnitve ne dopušča.

Ne menim se ne za uro,
ne za datum,
ne za vse letne čase.
Kar čepel bom tam
in čakal nate.

Na traku biser
En dva tri štiri pet šest
So lačne škarje

Utesnjena prestolnica - neka država.
Sprehajaš se, si brez nasmeha.
Ti Spleen ne neha.
Ni prazna glava - je v njej težava. Beri dalje...

Zelena pomladna svetloba srca, lomeča v neskončnih globinah oči, spominov dvomečih začuti se dih - morečim trenutkom izmika se dno, ljubezen l...

Ko se mrak trepetaje potaplja v temo,
začutim narobe.
Odprejo se vrata v obrnjeno srce.
Ni obzorja, ni smerokaza, ni prav. Beri dalje...

Barvne stolpnice se dvigajo nad mestom. 
Zapelje mimo vlak po žilah tega mirnega sončnega jutra, 
jaz pa zamišlj...

Zrl sem prejšnjo toplo noč
v njeno črno, črno moč,
pogled hitel z dreva je na drevo,
videl je stvari, kot vidi jih le...

Zajokal bom na grobu najine ljubezni
ko maj srebril bo lunin svit
in rahla sapa vela bo skoz trave
zibajoče se v temi. Beri dalje...

Oblačil sem jo s pogledom
kot sonce s toplino njeno telo
iz njenih lic mi je rdečica
nemo izrekla isto željo.

P...