Strmenje globokih je oči
obstalo ob jezeru,
kamor steka žalostna se kri
in ob vodi te strmine
premajhen slap se zdi,...

Nisem del modrine te slike!

preširoko kotalim svoje besede
ko iz mošnje cedim preživete oblike?
se z lepo živa...

še klopotec je utihnil
ko ga sonce
brez oblaka
mimo sence
z nič več vetra
brž
premaga.

Spet
posegaš vame
kot vampir
sesaš mojo bit
ko grabiš mojo dušo
in ...

Gledali so sliko nekega P.
in se čudili,
ker pravzaprav nikjer
ni bilo nobene prave oblike,

Časovni popotnik
izgubljen v prihodnosti,
želi ugotoviti koliko je ura.

Pokvarila se je ura vesolja
in začela p...

Ko v senci figovih dreves
boš božal mojo voljno dušo,
ne krivi kače, jablan in oči
za svojo šibkost,
za brezupnost najine poti....

...