Kako lahko rečeš,
da ne stojim za svojo pesmijo
in da prepisujem od drugih,
ko pa so drugi pisali vame?

Beri dalje...

Vse se utekočini
v valovih nihanja zračnih tokov
prostor in zrak in stoli
in kozarec merlota,
tvoja roka v moji in to...

Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru, Beri dalje...

Nekaj umira!
Mogoče lesk smaragdov
v tvojih nekoč sijočih se očeh?
Mogoče poletje,
ki mu sonce pojenja,
na poti v jesen? Beri dalje...

Danes sem se prizadela,
da vidim,
če sploh še sem,
pa kar verjeti ne morem,
kako dober šus je to bil.

Ne dotikaj se me, 
nisem več otrok, 
braniti se znam, 
tudi tebe lahko izigram 

Razjezil si me, 
pusti...

Pobegnil si v zadnjem trenutku,
Rešen od zvonca.
Najin poslovilni seks
Je bil v znamenju konca.

I.

Pritekla si stran. Odmev. Odveč
od mene, daleč k meni. Tja.
Kjer ni brez sonca, ni brez zemlje,
ni brez vonja. Blizu telesa...

Solze polzijo.
Puščajo sled za seboj.
Odsev njih boli.

Najprej sem Jaz,
potem sem človek.
Nato mati.
Tolažnica,
ženska.