Pogled.
Žalosten boječ pogled, siv, 
prazen, hrepeneč in ustnice rdeče 
se zibajo v ritmu življenja, 
Beri dalje...

Kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in se končno ozreš
čez ramo, objameš s pogledom nebo
in vidiš za sabo vse, kar...

Prerasla sem to mesto
in se s tabo znova
parazitsko vrasla v njega.
Živim. 

Kakšno mrtvilo...!? Zunaj dežuje.
Nimam besed. In sploh se ne ljubi
mi plesti jih v stavke.
Nič ne razumeš...<...

Ob pečine tvoje podobe
zbadam svojo dlan,
drobim celoto,
krvavim dan.

Jaz sem noč, bitje brez sanj
živim, kot delam, kako me je sram!
Tepka jaz, ki verjela sem mu,
dovolila pristop k mojemu živl...

Še eno poletno popoldne
v Ljubljani
belem mestu

Sedim na balkonu
in ugibam, kaj počnejo ljudje v bloku prek dvo...

Pomlad že na okno trka,
v hiši droben nosek smrka.
Rožice bodo začele cveteti,
na travniku pa vse dehteti.

Vsaka zgodba isti konec ma.
Vsaka moja ljubezen nesrečno se konča.
Eh! Ma jebi ga!
Vsaka moja izbira je polna napak,
V...

Od dela do dela
mojega telesa
bije se boj
za delček večera,
silen nemir,
up, nespokoj
daleč je zame, Beri dalje...