Čas teče
vse mine
le bolečina ostane.

Ne mine nikoli
kar je
ranilo srce.

Sedim na štoru - pod smrekami,
obdan s petjem ptic,
vse dobiva drug obraz,
tudi sam postajam drevo, del gozda.

Ko govorim,
razgalim svoje srce.
Pustim ga izkrvaveti
za ceno utehe,
ki jo poklanjam.

Tako lepo je poleteti drugam,
če to znaš
in veš kam.

Obrisal bom prah
s starih slik
sanjajoč stare čase
se spominjal obrazov,
ki jih mogoče
ne bom vid...

Tišina,
samo mrak
me še objema,
sama stojim na ulici,
gledam mimoidoče,
vsi nekam hitijo,
...

Veliko vesolje odgovori,te prosim,
Zakaj le vprašanja brez odgovorov v glavi nosim?
Še deček sem bil,ko so mi že prepovedovali,
Mi s...

Mraz v meni. Hlad.
Nekoč toliko smeha.
Pritoževala sem se nad njim,
ker mi je delal gubice ob ustih.
Tisto črto, ki še sedaj j...

Sedim v sobi
nekaj sveč
plameni v toploti plapolajo
rišejo sence na zid in obraz
nekje v daljavi zvončki cingljajo
na...

Pretekla,
pozabljena senca
se vrača
z okrutnostjo časa.
Zagon predrznosti
v meni
se zanjo
kda...