|
|
Spomenik |
|
|
|
Od AndrejT
|
|
Z deformiranim očesom
hodi po cesti.
Njegov obraz je
kot fasade na
njegovi desni.
Omet odpada,
za zidovi
ni ljudi.
Z oken včasih
se obliskne
žarek sonca.
Počasi postopa,
da pride na trg,
kjer prosi ljudi
življenja.
Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
19:21 - 20.07.2007
...
Beri dalje...
-
15:43 - 17.01.2007
črne lovke
tiho zvijanje
silijo pod kožo
hočejo med kosti
poznam te
ne bojim se te
...
Beri dalje...
-
12:33 - 15.04.2006
Ogledalo dneva v prepad zeva. ¸
Grdota besed spisanih, prežene še tako lepo misel,
saj se ne trudim v korak z nekom ,
ampak zase. ...
Beri dalje...
-
01:18 - 13.05.2005
Zrak je natlačen z gnusobo plesnivega zidu
in s smradom že davno umrlega okostja.
v zraku je vonj po porazu pred bolečino
in po k...
Beri dalje...
-
02:33 - 08.01.2006
...
Beri dalje...
-
09:43 - 20.02.2006
Vse je izgubilo sijaj,
ljudje izgubljajo vrednost.
In ti?
Ti stojiš sredi sobe,
gol, izčrpan in bled,
s srepim pogledom v ...
Beri dalje...
-
20:54 - 07.12.2005
Prerokba mi tekla je ljubo domača,
ti misli presegle so upanja zla,
pretekli so dnevi bohemskeg' berača;
odkrito prekri...
Beri dalje...
-
13:40 - 05.02.2005
Živi le ta, ki vse spoštuje,
čeprav mu je povsemu tuje,
a mrtev ta je, ki vse da,
na to, kar misli, da pozna.
...
Beri dalje...
-
21:23 - 06.06.2007
Drevo sem,
ki je ozelenelo, ko sem te spoznala,
ki je zacvetelo, ko si me poljubil,
ki je vztrepetalo, ko si me ljubil,
Beri dalje...
-
08:24 - 27.05.2010
...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
