Danes loščim želje.
Tudi tiste, povsem zarjavele,
prebiram v dlaneh. Previdno, previdneje.

Le obdrgnem jih in razgrnem...

Lepa je reka,
ki pašnike reže
in mesto deli.

Lepa je luna,
ki nežno žari,
moje src...

Bil je tam, sedeč. Na rdečem listu ranjene jeseni.
V dežju. Temi. Je skromno čakal na odpad.
Da bi poletel. Odkril njen pogled. Tlakoval...

Valovanje dveh zelenih
listov v distanci,
je bilo enako hoji v štric.
Hoja v štric,
pa je bila enaka...

Življenje boli,
smrt pa bolečino blaži.
A smrti se boji,
zakaj potem raje trpi?

Sedaj, ko pogledam te prazne sobe,
vidim samo jezne slike,
obraze ponižane.

Nikogar ni, ki bi kaj rekel,
nikogar ni, ki bi...

Zlivaš , zlivaš brozgo vsakdana
po grlu,
lepljivo blato prehojenih poti
obleži v želodcu, svinčena krogla<...

Ko je tvoja sreča kot piškot,
ki ima vsakokrat novo ime,
Vedi, da je to samo privid...

Te sreče konec je,
ko se piškot zdr...

Ko govorim,
razgalim svoje srce.
Pustim ga izkrvaveti
za ceno utehe,
ki jo poklanjam.

Aroganca šanka.
Utopim te v žlici samohvale,
Lepo-grda, narejena.

Le za kolena bi te rad držal,
črni mesec, rjavooka.
Za ...