|
|
Spomenik |
|
|
|
Od AndrejT
|
|
Z deformiranim očesom hodi po cesti. Njegov obraz je kot fasade na njegovi desni.
Omet odpada, za zidovi ni ljudi.
Z oken včasih se obliskne žarek sonca.
Počasi postopa, da pride na trg, kjer prosi ljudi življenja.
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
21:56 - 07.12.2006
Polili smo se s črnilom,
razmazali ga,
v vsak kotiček svoje bele biti,
naivno, vdano, nemočno.
Zdaj trohn...
Beri dalje...
-
16:58 - 16.05.2008
odkrivati poezijo
...
Beri dalje...
-
14:23 - 22.11.2009
rastem na balkonu
nad drevesi
ki mi prihajajo
nasproti
ko so dovolj visoka
sedem na eno ...
Beri dalje...
-
21:55 - 04.10.2012
Kdo nas tukaj, zdaj želi objeti?
Mogoče le svoje srce odpreti,
ali ponovno zaživeti?
Zdaj je tu in tudi tam.
...
Beri dalje...
-
16:06 - 24.07.2008
Ljubiti je vedeti, Poet!
Vedeti neprizadeto.
Sprejeti že vzeto.
Dati predano,
vzeti nežno prepoznano.
Imeti ra...
Beri dalje...
-
14:51 - 15.04.2008
Dovolj mi je trenutek, ko skozi okno pogledam in povrne se mi dolgo pozabljen občutek, čustva,ki so v meni zamrla, zdaj,ponovno se o...
Beri dalje...
-
14:46 - 24.01.2005
Zmeden lik posesti plamen trubadur igra posti brez rok. V daljavi čutim plazme boj, človeku z glave rastejo peruti. Periodični ...
Beri dalje...
-
08:16 - 10.02.2005
Sredi poljane - bele, snežene, ponudim ti roko, da prideš do mene.
Tesno me objameš, postane topleje, in sneg s...
Beri dalje...
-
09:29 - 30.06.2005
Ne vidim in ne slutim rešitve zastoja misli, postajam sovražnica lastnih rok. Kot zapornice se mi zapirajo dlani, nepovezane s tokov...
Beri dalje...
-
13:00 - 22.06.2005
Trgam in lomim se stran od vseh,
preklinjam kar veže me še na ta svet,
s hrbtom obrnjenim proti ljudem,
stisnjena v kot, sama ...
Beri dalje...
|
|
|
|
|