|
|
Spomenik |
|
|
|
Od AndrejT
|
|
Z deformiranim očesom hodi po cesti. Njegov obraz je kot fasade na njegovi desni.
Omet odpada, za zidovi ni ljudi.
Z oken včasih se obliskne žarek sonca.
Počasi postopa, da pride na trg, kjer prosi ljudi življenja.
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
22:15 - 27.11.2005
Lahko berem tvoje misli, ko v nov dan z tabo se zbudim, že spet občutim tople visli in čutim vonj tvojih oblin.
...
Beri dalje...
-
08:03 - 08.01.2009
Utihnilo skrivnostno šesestenje listja,
izginil čas kresnic čarobnih,
privlačnih barv jesen nas obdarila,
v hla...
Beri dalje...
-
14:54 - 24.08.2007
Potopil sem se vate svet,
zdelan od bremena teže,
ki čedalje bolj globoko reže,
se počutim kot ujet,
s...
Beri dalje...
-
06:50 - 12.12.2007
Prihajala si tiho,
počasi,
brez opozorila.
Z nedolžno bolečino
si se v moje telo naselila.
...
Beri dalje...
-
16:25 - 12.08.2011
Kritičen sem,
nisem pa zloben.
Želim samo,
vsem da, bi dobro šlo.
Vsi bili bi vaseli,
sre...
Beri dalje...
-
20:37 - 29.09.2008
-
19:46 - 16.07.2011
Ko bi vedel takrat, kar vem danes,
bil bi Lan in ne bi bil Janez.
Več bi jedel, ne hrane zavračal,
sorodnikom n...
Beri dalje...
-
20:48 - 31.01.2005
Poslušam dež; ga čutim skozi žarke Sonca. V notranjosti me žge. Žerjavica je brez nadzora. Pesem. Pismo pišem. Stavek nima konca. Pi...
Beri dalje...
-
17:13 - 09.09.2007
Viharje sem razburkala...
ker iščem izgubljene niti.
A, kako do njih priti ?
Ni lahko se dokopati,
Beri dalje...
-
19:48 - 09.07.2009
daj mi piti
morje
prazen čakam
te
na slanih
peskih
...
Beri dalje...
|
|
|
|
|