Ob posvečeni uri,
le eno mi še ostane,
da vse končam, porečem,
um naj iz pepela vstane.

Nekoč.
Enkrat.
Razpel bom krila
in sonce jih ne bo stopilo.
Ujel ga bom in srce bo zažarelo.
Bo!

Strah se je naselil v moje telo,
kakor zla slutnja nepričakovanega,
da bo izpolnila neznano. 
 

Želel si , da sem tvoja čokolada,
poželjiva, strastna in dišeča.
Postal nemiren si,
ko moji prsti odvijali so čokolado,
sledil...

zapletaš se
v migetanje vozlov
stkanih v ranljivosti
ponujene dlani
vtkeš
v zasejan nemir
...

Žarek veselja te obsije
in ti zareže globok nasmeh na obraz
kot kristali se svetlikajo tvoje oči
kot snežinke obsijane v temni noči ...

Čutim potrebo izreči besedo,
ki me spominja na konec sveta,
vem da se motim, a vseeno hočem,
dojeti  iz sebe vzročnost vs...

Srce podarjam nekomu, ki ga noče vzeti...
Nekomu, ki bi me lahko, a me niče imeti!

Trudim se ga iztrgat iz svojega srce, Beri dalje...

Kaj ti tišina?
Molčiš kakor ptica ujeda.
Čakaš strpno na mojo smrt.
A jaz že mlad slutim tvoj pogled.
Če...

Je prazen lonec domišlije, čakam da bo poln, da se zlije po papirju, da plaval bom kot čoln, po morju poezije.