Devica iz temnega dna Oceana
nalahno plava v temni modrini..
Gladina jo vabi vsa zaspana,
kot ogledalo blešči se v srebrni mesečini..

Devica, ovita v modro, temno tančico
plava tiho skozi skrivnostno vodno meglico..
Dolgi, kozmično modri lasje valoviti
kakor temne, dolge svilnate niti..

V svojih nežnih belih ročicah Otroka drži,
srce ji tiho, spokojno ihti..
Ve, da kmalu se bo morala od njega posloviti
ter nazaj v globino, od koder je prišla, se vrniti..

Otrok milo, tiho se smehlja
ko tako gleda navzgor proti bleščeči se gladini morjá..
Srebrne ročice Otrokove pobožajo belo lice,
belo lice te v temno tančico ovite Device..

Ko prispeta na svetlo gladino morja,
Luna ju pozdravi, srebrno se jima smehlja..
Proti Otroku iztegne roke in ga s sojem ovije,
svetla bleščeča srebrnina ga zalije..
Devica ga poljubi in mu izreče tih blagoslov,
ter neslišno spolzi nazaj v globoko tišino tokov..
Skozi mesečino obsijano temno noč nežno zapojó harfine strune..
Pravkar bil je brezmadežno spočet Otrok Lune..

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---