Vse poti se na neki točki križajo in združijo
-preteklost, prihodnost, nikoli-
Trenutek se stopi v žilah
in tvoje telo spet uniči mo...

Povej mi, ali spiš?
Naj te še enkrat vdihnem,
Nikar se me ne spomni,
ko zjutraj se zbudiš.

Pove...

Kot glas resnice,
mi odmeva v glavi.
Njena popolna figura,
v popolni obleki.

Ona ima obraz,
obraz lepo...

ne žalujem
brez tebe ne bi vedel
da je mogoče
ponovno se zaljubiti

Ni fajn, ko te ni.

Ni, da ni,
ampak boljše je,
ko si.

Jeseni končno sem sam,
slišim le tišino,
vidim le sivino,
jeseni končmo sem sam.

V jeseni suho listje duham,
Beri dalje...

Megleno jutro me je prebudilo,
a moje srce se ni zacelilo,
moja krila spet ne morejo leteti in koga objeti.
Na mojem licu...

Ko v senci figovih dreves
boš božal mojo voljno dušo,
ne krivi kače, jablan in oči
za svojo šibkost,
za brezupnost najine poti....

Videl sem te,
ko si odhajala po strmem bregu
v pristni želji,
da me ne bi srečala.

Prolog:

Velik razcvet doživlja Zadar spet
za meščane mesto je nov svet.
Turisti vsi ga hoč'jo doživet, Beri dalje...