Na robu ozvezdja,
ob stičišču dveh sijev stoji,
možic srednje rasti.
Lahko je bitje,
ki se je rodilo vesolju,
...

Vsake pomladi sem se veselila,le letošnja pomlad me spravlja v obup.

Le kje vse tisto veselje in radost, ki jo je ponavadi pr...

Vse tako je kot nekoč,
iste ceste in poti,
iste sanje, obljube in strasti,
le nasmeh ne, odkar te ni.

ŽIVIM!
Se mogoče prvič živiljenja veselim.
Z nestrpnostjo otroka,
odpiram darilo,
ki nov dan je.

...

Predirljiv zvok tovarniške sirene:
pavza; vsi stroji potihnejo na mah...
Tako en dan resnično onemeli
so nenado...

Samo dobra dela so vpisana
nekje v mojem jedru,
ki ni središče mojega telesa
temveč v še neodkritem jedru.
Najti v...

Če prebudim se v tiste sanje,
kjer si živ,
ni rob sveta nikdar tako bodeč
kot tisti hip, ko se razbliniš.

Strmenje globokih je oči
obstalo ob jezeru,
kamor steka žalostna se kri
in ob vodi te strmine
premajhen slap se zdi,...

...

obrazi
spomini
bolečine
sence