iz leninove slike posrebani najbolj rdeči detajli
prežvečeni in na krtini postavljena zaseda
pride, sede in sikne:

Moji prijatelji so mi sovražniki,
ljudje, ki jih ne maram, me obožujejo...
V meni gori, v meni padajo bombe,
notranje gorenje podžig...

Tam je sredi luže stal
in malce se je bal,
ko vrtnico rdečo
v levi roki je držal.

Tam je sredi luže stal
Beri dalje...

Kot pes na pikniku vegetarjanskem
sem bil - ves tih in mrk, lačen, lačen
ljubezni, vse mi je bilo odveč, razen
...

Sprašuješ se,
zakaj s teboj ne govorim?
Verjetno zato,
ker se te bojim.
Kadar sva si blizu,
vedno otopim. Beri dalje...

Boli,
tako prekleto boli,
vsakokrat ko odhajam.
Se trgam iz objema,
te trgam iz srca,
znova in znova,
poznana bolečin...

Dva svetova.
Vrtita se vsak v svojo smer.
Ustvarjata tenzijo.
Vedno močnejšo.
Le dotik.
Eksplodirata.
Izgineta.
...

Moje dlani so ostale samo senca
tvojega nenadnega dotika
Skrivava se pred soncem
v luskah bolečih savan

What is behind that door
I think every second more and more
It's worth to step through them
or shell I stay here where I am.

Globoko spodaj pod snegom,
nobene hrane več.

Severna zvezda je podarila življenje,
napočil je čas slovesa.