Piš vetra, pad lista, zašumi,
na travo nežno prileti.
Čakam da dan se prebudi,
a jutra ni in ni. ...

V tvoji žemlji,
z resnico soočen.
Drugim mere ne jemlji,
tukaj jaz kraljujem.

V tvoji žemlji, Beri dalje...

Kot suha močvirska trava,
porumenela in okrašena z ivjem,
sama v zimi srca,
kljubujem prodiranju tvojih misli,
rešujem svojo hl...

  ...temna senca tu...
...zdaj kričim v tišino...
    ...z bolečino...

Pod stopali gruda,
stvarnost
- resnica, ki ne boli.

Polno je simbolike v zraku.
Belo odet pod mano leži Bohinjski dol.
Sonce za oblakom smeje se skrivajoč.
V kamnu pa za...

Kot zelena kača se mi vije okrog posušenih nog.
Z jezikom svojim sika. Razdvaja dušo. Nosi strup.
Nežno vtira vame gnusen sluz. Me p...

Prerokovano mi je bilo,
da norosti ne uidem med decembrom,
februarjem. Čakam, da sinici
kri zapoje skozi režo jutra,
skozi ...

I.
Večer se usodno bliža; mrak briše
nepomembne detajle in dnevni kič,
pušča le bistvene obrise drevja, hiš ...

Nezaslišano,
neodgovorno,
nepremišljeno,
prenaporno?

Vprašanje neodgovorjeno,
ostaja uje...